V vseslovenskem projektu z naslovom Teden pisanja z roko 2020, ki je potekal od 20. 1. do 24. 1.2020, smo sodelovali prav vsi: šolarji OŠ Branik in tudi vrtčevski otroci z vzgojiteljicami (vrtec Rastja, Branik). Projekt je potekal že tretje leto zapored, mi pa smo se ga udeležili drugič. Nosilci projekta so Društvo Radi pišemo z roko, Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo.
V svetu, kjer prevladuje digitalizacija in računalniška pismenost, smo želeli učence, pedagoške delavce in starše opozoriti na pomembnost pisanja z roko. Z učenci smo se pogovorili o pomenu pisanja z roko, kakšne učinke ima pisanje na naše možgane, na naše mišljenje in komuniciranje, predvsem pa smo ozaveščali o pomenu pisanja z roko in poudarjali pomen individualnosti, saj je pisava vsakega človeka neponovljiva.Pri pisanju z roko velja, da možgani bolje delujejo, kot pri pisanju z računalnikom in informacija, ki jo napišemo z roko, se dlje časa zadrži v spominu. Prav tako se nam pri pisanju utrne več idej, bolj smo domiselni in kreativni. In prav domiselnosti in kreativnosti nam v letošnjem letu ni zmanjkalo.
V vrtcu so najmlajši (zvezdice) risali s prstki po pladnju s polento, rižem in drobnimi testeninami, zaradi senzorične pestrosti. Risali so na velikih formatih listov, ki so bili prilepljeni na tleh, igrali so razne igre, ki razgibavajo prstke in jih uvajajo v svet pisanja.
Malo starejše (sončke) sta vzgojiteljici seznanili, kako pišemo, kaj potrebujemo za pisanje, itd. Spontano so prišli do poimenovanja prstov in se tako naučili pesmico, ki govori o prstkih »Kje je palček«. Igrali so se različne senzorične igre in na ta način razvijali ročne spretnosti.
Fino motoriko so razvijali tudi v skupini lunice. Izdelovali so košarice – otroci so vtikali lesene palčke v zvrtane luknje in nato prepletali vrvico med njimi. Na ta način so razvijali finomotorične spretnosti kot tudi matematične predstave.
Prvošolci so si ogledali različne pisave, ki jih imajo ljudje po svetu, se preizkusili v pisanju z obema rokama in se urili v grafomotoričnih vajah. Drugošolci so izvedli kulturni dan – pogovorili so se o pomenu pisanja z roko, si ogledali različne pisave (os klinopisa do črkopisa), se preizkusili v različnih pisavah, kot je kitajščina. Učenci 3. razreda so ročno izdelali vsak svojo knjižico, v kateri so predstavili zanimivosti o živalih.
V 4. razredu so na izviren način, z različnimi pisali napisali svoja imena. Petošolci so poleg zapisa z roko To je moja pisava, nihče drug nima takšne razmišljali o pomenu pisave in svoje misli tudi zapisali. V 6. in 7. razredu so v uvodu v slovenščino na barvne liste z najlepšo možno pisavo zapisali nekaj pozitivnih misli o pravem prijatelju. Liste so obesili na oglasno desko pred knjižnico. V 8. in 9. razredu je tudi vsak učenec s svojo pisavo napisal zapis: To je moja pisava … na različne načine.
V projekt smo vključili tudi starše, ki so se na barvne listke podpisali in zapisali različne misli. Prav vsi, učenci in pedagoški delavci šole, smo pri tem neizmerno uživali, spoznavali različne pisave in načine pisanja ter se naučili veliko novega o pomenu pisanja z roko.
