Učna pot “Od kala do vodnjaka”
SLOVENŠČINA
Učna pot »Od kala do vodnjaka« je nastala v okviru mednarodnega projekta LivingFountains. V Braniku je imela nekoč skoraj vsaka hiša svoj vodnjak. Nekatere med njimi smo skupaj z drugimi vodnimi viri izbrali kot izhodiščne točke za opazovanje in širše razumevanje domače pokrajine.
Učna pot je primerna za izvedbo naravoslovnih in športnih dni. Vključuje številna spoznanja o domači pokrajini s področja naravoslovja in družboslovja. Ker pot ni zahtevna, je primerna za različne starosti. Lahko se jo skrajša, razdeli ali razširi. Celotna pot je dolga okoli 14,4 km. Mogoče jo je opraviti peš ali s kolesom. Večinoma poteka po poljskih in gozdnih stezah, deloma pa tudi po asfaltiranih poteh skozi strnjene zaselke. Obisk traja ob zmerni hoji od 3 do 4 ure.
ITALIJANŠČINA
Il percorso didattico »Od kala do Vodnjaka« è stato creato nell‘ambito del progetto internazionale LivingFountains. Una volta a Branik (Rifembergo) quasi ogni casa aveva il proprio pozzo. Accanto ad altre risorse idriche abbiamo scelto alcuni di questi come punto di partenza per l‘osservazione e la comprensione approfondita del paesaggio.
Il percorso è adatto per le giornate scientifiche e sportive e serve a conoscere meglio questo paesaggio. Siccome non è troppo impegnativo è adatto per gli alunni di ogni età. È possibile abbreviarlo, dividerlo o allargarlo su un‘area piu ampia. La lunghezza dell‘intero percorso è di circa 14,4 km e può essere effettuato a piedi o in bicicletta. A cammino moderato la visita dura da 3 a 4 ore e la maggior parte del percorso si sviluppa tra sentieri campestri e forestali, ma ci sono anche stradine asfaltate che portano attraverso piccoli villaggi.
ANGLEŠČINA
The educational trail called »Od kala do vodnjaka« was created within the framework of the international project LivingFountains. In the past, almost every house in Branik had its own well. As a result, some of them, along with other water sources, were chosen as the starting point for the observation and a broader understanding of the local landscape.
The educational trail can be explored on science and sports days. On the way, one can learn a lot about the domestic landscape in terms of natural and social sciences. Since it is not a very demanding one, it suits students of different ages. It can be shortened, split or extended to a wider area. The entire trail is around 14.4 km long. It can be done on foot or by bike. The route runs mainly along the field and forest paths, but partly also along the asphalt roads through dense hamlets. The hike along the educational trail takes 3 to 4 hours at moderate walking.
Potok Draga
Studenci so bili do priključitve Branika na hubeljski vodovod pomemben vodni viri. Nekateri so dobro vidni zlasti v času večjega deževja, ko pritečejo po številnih grapah na neprepustnih flišnih pobočjih Vipavsko-braniških brd. Na levem bregu Branice pa je zaradi prepustnih apnen-častih tal teh vodotokov veliko manj.
Stavbi osnovne šole je najbližji potok Draga. Dostop do njega je mogoč čez cesto, južno pod igriščem osnovne šole. Potok leži ob robu gojenega travnika. Voda ni onesnažena, kar nam pričajo številne ličinke enodnevnic. Tudi kemijska analiza vode ni pokazala povišanih vrednosti škodljivih snovi.
Kal na Lackem Bregu
Preserje so razpotegnjeno naselje na flišnem slemenu nad Branikom na nadmorski višini okoli 165 m. Sestavljajo ga zaselki Kresija, Zajči, Mravljevi, Triglavec in Lacki Breg. Kraj leži na prisojni strani, zato je v okolici polno vinogradov in sadovnjakov. Pod Preserskim prevalom je večja grapa, po kateri teče potoček Potočna, slab kilometer vzhodneje pa se nahaja najmočnejši izvir Nečilec. Oba izvira sta bila v preteklosti pomembna vodna vira.
Nastanek kalov v teh krajih je povezan z uveljavljanjem živinoreje. Ljudje so izkoristili naravno kotanjo ali pa so jo na primernem mestu izkopali sami in jo v več plasteh obložili z ilovico, ki so jo dobro steptali. Vedno so kale gradili tako, da se je v kotanjo lahko stekala deževnica. Dostop do napajališča je bil prilagojen za živali, zato je bil položen. Pozneje so si ljudje raje kopali vodnjake, ki niso bili toliko izpostavljeni izhlapevanju in so nudili čistejšo vodo. Kale so pustili večinoma za napajanje živine, kar pa seveda ni zmanj- šalo pomena teh naravnih rezervoarjev.
Do kala na Lackem Bregu je mogoče najhitreje priti po gozdni poti od zaselka Britof (pri cerkvi sv. Urha) do zaselka Mravljevi na Preserjah, kjer nato po asfaltirani cesti nadaljujemo pot proti Sv. Martinu. Kal se nahaja ob levem robu cestišča. Kal je bogat z rogozom, ki je značilno rastje plitvih stoječih voda. Kemijska analiza vode je pokazala nekoliko povišane vrednosti nitritnih in fosfatnih ionov.
Vidmarska štirna
Vaški vodnjak Vidmarska štirna se nahaja na Preserjah, natančneje v zaselku Vidmarska vas. Po pripovedovanju starejših vaščanov naj bi bila narejena po letu 1830. Globoka je 7,5 m. Dno je kamnito, prav tako je tudi obod zidan s kamenjem. Vidmarsko štirno so uporabljali vaščani s spodnjega dela vasi in bližnjih hiš. Odlično vodo so uporabljali za pitje, pomiva nje in vsakodnevno pranje.
Za večja pranja so hodili na potok Potočno, običajno pred velikimi prazniki pa na »žehte« na reko Vipavo, saj je bila voda iz vaških štirn predragocena. Za napajanje živine so uporabljali vodo iz kala, ki se nahaja v bližini štirne. Vodnjak je bil obnovljen leta 2014.
Kal na Krševanski vasi
Gospodarsko-živinorejska moč vasi se je nekoč odražala tudi v številčnosti kalov. Kmetje so jih urejali na svojih parcelah v bližini pašnikov, ponekod v senci gozdov, na vrtovih in v vaških jedrih, v neposredni bližini hlevov. V vsakem naselju so uredili vsaj en skupen vaški kal, ob njem korito za natakanje pitne vode in vaško pralnico. Večnamenski vodni objekti, združeni na enem kraju, so postali tudi priljubljeno vaško zbirališče, prostor, ki je tako marsikje postal središče vaških dogajanj.
Kal v Karševanski vasi se nahaja v središču zaselka, pod polkrožno oblikovanim velbom, na katerem je vklesana letnica 1867. Kal je javnega značaja, domačini so ga uporabljali za napajanje živine, za zalivanje vrtov in kot zbiralnik vode v primeru požarov. V zimskem času je voda na površini zamrznila in takrat je služil otrokom za drsanje. Imel je tudi družabno vlogo, saj so se ob njem zbirali Preserci. Do začetka obnovitvenih del leta 2007 je bil kal že skoraj v celoti zasut. V sedanji podobi je zaživel leta 2013.
Kemijska analiza vode je pokazala, da voda v kalu ni pitna, saj vrednosti škodljivih snovi presegajo zakonsko določeno mejo. Voda je srednje trda.
Vodnjak na Vrhu
Vrh in Sv. Katarina sta starejša gručasta zaselka na slemenu flišnih gričev med Vipavsko in Braniško dolino. Izvor imena Vrh lahko povežemo z značilno, nekoliko dvignjeno lego na nadmorski višini 232 m. Območje je poznano po etnološko zanimivih starejših hišah, cerkvici sv. Katarine in bližnjem breznu Ščukovt.
Do vodnjaka, »štirne pri Ančnih«, ki leži v spodnjem delu vasi Vrh, je mogoče priti po ožji asfaltirani cesti mimo zaselka Sv. Katarina. Vodnjak je bil zgrajen leta 1903, prenovljen pa leta 2006. Globok je okoli 5 metrov. Ker je vodnjak javnega značaja, so ga vaščani uporabljali, dokler niso na Vrh speljali vodovoda. Danes je v njem še vedno voda, a ni pitna. Vode tudi za ostale potrebe ne uporabljajo več.
Pekel
Kjer se reka Vipava prebija skozi flišnato gričevje, je v najožjem delu nastala soteska z imenom Pekel. Iz zaselka Vrh jo je mogoče obiskati po kolovozni poti skozi gozd in nato ob strugi Vipave. V Peklu so že v preteklosti postavili največji in najzmogljivejši mlin daleč naokoli. Domačijski kompleks sestavlja veče-tažno stanovanjsko poslopje z mlinom, žago venecijanko, kovačijo in pomožnimi objekti. V mlinskem delu najdemo pod isto streho mlinske naprave in shrambo za žito ter mlinarske proizvode.
V preteklosti je reka Vipava poganjala kar 8 mlinskih kamnov. Sem so vozili mlet prebivalci s Komenskega Krasa in srednje Vipavske doline. Mlin je pred ostalimi imel to prednost, da je obratoval tudi v najhujši suši, saj vode v reki Vipavi ni nikoli popolnoma zmanjkalo. V času največje sezone mletja so pred vhodom na posestvo kolone vozov čakale tudi po dva do tri dni.
Kemijska analiza vode je pokazala, da je voda v tem delu reke Vipave dokaj čista, saj nobena vrednost škodljivih snovi ne presega zakonsko predpisane meje. Bližnja drevesa in bujno rastlinstvo so značilni za primorski svet; neposredno ob reki Vipavi so drevesa vlažnih rastišč, kot sta siva jelša in črni topol.
Vodnjak pri Birsih
Zaselek Birsi leži nad glavno cesto Komen–Nova Gorica. Obdan je z vinogradi, gozdom in polji. Ime Birsi je nastalo iz zelo pogostega priimka v Braniku in okolici. Največji znamenitosti v zaselku sta stara štirna sredi zaselka in kapelica.
Iz smeri Nove Gorice je dostop mogoč po kolovoznih poteh skozi vinograde ali po asfaltirani glavni cesti, kjer ob odcepu za Birse stoji še en obnovljen vodnjak. Vodnjak v središču zaselka Birsi je bil zgrajen leta 1921. V njem so zajemali vodo vsi prebivalci zaselka. Ker v bližini ni bilo drugega vodnega vira, so vodo iz njega uporabljali za kuhanje, pranje, pitje, napajanje živine in zalivanje vrtov. Danes koristijo prebivalci zaselka javni vodovod. Niso pa pozabili na vodnjak, urejajo ga in skrbijo za potrebno obnovo.
Na Jezeru
Že v preteklosti se je nedaleč od Cvetroža razprostiralo tudi kar veliko jezero z majhnim otočkom na sredini. Imenovano je bilo kar Jezero. Na otočku so rasle smreke in grmičevje. Tam so gnezdile tudi domače race. Lastniki zemlje, po katerih se je razprostiralo jezero, so se po njem vozili s čolnom. Tako so na otoček hodili tudi po račja jajca.
Jezero so domačini radi obiskovali, poleti so se v njem kopali, vodo pa uporabljali tudi za namakanje. Po prvi svetovni vojni so morali jezero zasuti, saj so madžarski vojaki v njega metali razstrelivo. Dolgo je bila tu tako le majhna mlaka, okoli nje pa močvirje, na katerem je raslo trsje. Šele leta 1970 so mlako spet poglobili in tu se je spet pokazalo jezero, seveda manjše od prvotnega. Danes sta jezero in okolica v zasebni lasti (ogled je možen s soglasjem lastnikov). Do jezera vodi pot skozi zaselek Cvetrož.
Ob jezeru opazimo sivo jelšo, ki je zakoreninjena v dno jezera, in številne bambuse, ki so zasajeni ob robu. Na klopci lahko uživamo ob pogledu na race mlakarice, v mesecu marcu pa lahko prisluhnemo svatovskemu oglašanju številnih samčkov navadne krastače.
Vodnjak v Cvetrožu
Zaselka Cvetrož in Lojevi sta med mlajšimi zaselki v Braniku. Cvetrož je nastal na rodovitnih naplavinah reke Branice med vinogradi, njivami in sadovnjaki. Ker je bilo tukaj nekoč veliko češenj, je dobil tudi zaselek ime po njihovem cvetenju. Oba zaselka se nahajata južno od glavne ceste Sežana–Nova Gorica. Do njiju je mogoč dostop po asfaltirani cesti, ki se od glavne odcepi v križišču pri pokopališču, ali po kolovozni cesti od zaselka Birsi in nato čez betonski most čez Branico.
Med najlepše vodnjake v Cvetrožu sodi javni vaški vodnjak. Na njem je vklesana letnica izgradnje 1868. Po pripovedovanju naj bi bil globok 12 metrov. Leta 2004 so ga izpraznili do globine 8 metrov in ga obnovili. V načrtu so imeli popolno izpraznitev, čiščenje in obnovo, a jih je presenetil dež, ki je vodnjak ponovno napolnil z vodo. Tako so dela opustili.
Branica
Osrednji vodotok v Braniški dolini je hudourniška reka Branica. Teče po severnem robu Krasa, po Raškem prelomu. Njen pritok je večji del leta suha struga Raše. Večino vode dobiva iz neprepustnih Vipavskih brd. Pretežni del strugemše vedno teče po naravnih okljukih, na zunanji strani spodjeda svoje nekdanje naplavine, na notranji pa odlaga nove. Ob vodi živijo vlagoljubne rastline in živali, ki jih sicer na Krasu ni. Branica se pri Saksidu izlije v reko Vipavo, kot njen edini večji levi pritok.
Branica teče približno po sredini braniškega območja. Porečje zavzema več kot 80 % njegove celotne površine. Razvodnica med Vipavo in Branico so najvišji grebeni Vipavskih brd, katerih pobočja so nagnjena proti Branici z mnogimi grapami in vmesnimi grebeni v smeri sever–jug. Po grapah v času jesenskega deževja tečejo pravi potoki.
Branica ima izrazit dežni režim z viškom pretoka jeseni, v času največjih deževij. Med junijem in novembrom pa je njena struga pogosto suha s posameznimi lužami v globljih kotanjah.
Dolina Branice spada v območje Natura 2000. To je mreža posebnih varovanih območij, katere namen je varovanje naravnih življenjskih okolij ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so pomembne za Evropsko unijo.
Ogrožene živalske vrste, ki jih najdemo v dolini Branice, so laška žaba, hribski urh, grba, laški piškur, močvirski krešič in ličinke kačjega pastirja velikega studenčarja.
Kemijska analiza vode je pokazala rahlo povišano vrednost nitritnih in fosfatnih ionov.
Vodnjaki v Vasi
Zaselek Vas je nekoliko odmaknjen od današnjega osrednjega dela Branika. Do Vasi je mogoče priti po asfaltirani poti v smeri proti Komnu ali po kolovozni poti ob strugi Branice. Spada med večje in tudi starejše zaselke. Med drugo svetovno vojno je bila Vas požgana, vendar na staro naselje še vedno opozarjajo stari in dobro ohranjeni portali. V središču je kamniti most, čez katerega vodi pot na železniško postajo. Posebnost tega dela Branika so ostanki nekoč mogočne stavbe spodnjega gradu, ki naj bi bil po legendi z gradom nad Vasjo povezan s skrivnim rovom. V bližini se nahaja tudi železniški viadukt, ki je bil med drugo svetovno vojno porušen, kasneje pa obnovljen.
Južni del zaselka Vas se imenuje Geta. Najverjetneje je bila poimenovana po nekdanjem židovskem naselju pod gradom. V bližini stoji javni vodnjak iz 18. stoletja. Globok je okoli 7 m. Drugi zanimiv vodnjak se nahaja na predelu Gete, imenovanem Na španskem dvoru. Zgrajen je bil pred drugo svetovno vojno, obnovljen pa leta 1992.
Zanimiv vodni zbiralnik je tudi na železniški postaji. Nekoč je služil za potrebe železnice, danes pa služi predvsem naključnim popotnikom.
Vodnjak na Governi
Governa je danes nekakšno središče Branika. Zaselek leži ob glavni cesti Nova Gorica–Sežana. Na stavbi kulturnega doma se nahajajo spominske plošče, ki pričajo o kulturni, gospodarski in politični zgodovini kraja. V parku pred domom stoji spomenik padlim med 2. svetovno vojno. V bližini banke pa se nahaja doprsni kip pesnika Simona Gregorčiča, ki je del življenja služboval v Braniku. Pred hišo pesnika Nevina Birse pa stoji tudi mogočni kip baronu Widmayerju iz 19. stoletja.
Vodnjak na Governi najdemo na sredini urejenega parkirišča ob trgovini. Obnovljen je v sodobnejšem stilu. Njegova znamenitost pa je v kamen vklesan napis, ki mimoidočega opominja na grozote, ki so jih domačini doživeli med drugo svetovno vojno.
