V četrtek, 7. 10. 2021, smo se šestošolci in sedmošolci odpravili v Ljubljano na kulturni dan. Nikakor nismo dovolili, da bi nam kislo vreme pokvarilo vzdušje, zato smo že zjutraj na avtobusu glasno prepevali in se smejali. Učitelje in šoferja smo dodobra zbudili že takoj, ko smo zavili na avtocesto. Pot je potekala mirno in hitro, zato smo si lahko privoščili postanek in malico na Lomu. Ob 10.00 nas je šofer odložil pri parku Tivoli, blizu Narodne galerije.

V Narodni galeriji nas je pričakala vodička, ki nas je popeljala v svet modernističnega slikarja in grafika Zorana Mušiča. Umetnik nam je lahko še posebej blizu, saj je bil rojen v Bukovici. Slikal je krajine, portrete in avtoportrete, motive pa je navezoval na Kras.

V tehniki grafike smo se v delavnici preizkusili tudi sami. Z iglo smo vrezovali v uporabljeno zgoščenko (CD), površino namazali s črnilom in motiv odtisnili na bel papir. Nastale so prave umetnine!

Po umetniškem udejstvovanju nas je že precej grabila lakota, zato smo se s strumnim korakom sprehodili do Prešernovega trga, kjer smo v spremstvu golobov pojedli »kosilo«, nekaj mrvic pa smo pustili tudi njim.

Odpravili smo se na Kongresni trg, v Hišo iluzij. Oh, kako smo se zabavali! Posedeli smo na stropu »narobe kopalnice«, sestavljali smo nemogoče puzle, ležali na postelji z žeblji, se zavrteli v vortex tunelu, naredili selfie s kalejdoskopom, vstopili v ames sobo in se za nekaj trenutkov povečali/pomanjšali, zaplesali v disco sobi z ogledali, poskušali odkleniti nemogoče zaklenjena vrata in pozirali pred smešnimi ogledali.

Avtobus za Branik nas je pred 13. uro že čakal na Kongresnem trgu, mi pa bi še kar ostali!

Učitelji so si na poti domov želeli, da bi na avtobusu učenci vsaj malo zadremali, vendar nam je obisk Ljubljane dolil dvojno dozo energije. Povratek v Branik je bil kmalu po 15. uri. Komaj smo čakali, da staršem poročamo o naših dogodivščinah. Ljubljano bomo vsekakor še obiskali!

GALERIJA

 Knjiga je kot luč – prebereš jo,

 da sveti v tebi.

(France Bevk)

Branje je čisto nekaj drugega, kot gledanje televizije ali računalnika.

Sam moraš o tem premišljevati, si ustvariti svoj svet. Včasih je to sicer težko, ampak je pa vedno zelo lepo.

(Peter Svetina)

17. september je dan zlatih knjig. To je dan rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka, ki je dejal, da je “dobra knjiga – zlata knjiga”. Na ta dan se uradno začenja tekmovanje za bralno značko. Bralna značka združuje različne generacije bralcev, skupen vsem je interes za branje.

Začetki BRALNE ZNAČKE segajo v šolsko leto 1960/61, ko sta Leopold Suhodolčan, ravnatelj osnovne šole na Prevaljah, in profesor slovenščine Stanko Kotnik po češkem zgledu osnovala tekmovanje za Prežihovo bralno značko. Prvo tekmovanje se je odvijalo na Koroškem. Prve bralne značke so podelili maja 1961 v Kotljah na Koroškem. Bralna značka tako v letošnjem šolskem letu praznuje svoj 60. rojstni dan.
Skozi leta se je koncept bralne značke spreminjal, osnovni cilji pa so ostajali.
Namen bralne značke je spodbujati mlade k branju, razvijati in dvigati bralno kulturo. Želja je, da bi mladi z veseljem segali po knjigah, tudi ko odrastejo.
Branje za bralno značko se vsako leto začne 17. septembra, zaključi pa se 2. aprila (mednarodni dan knjig za otroke). Dejavnost je prostovoljna.

 Na šoli smo danes obeležili dan zlatih knjig. Že vrsto let namreč na ta dan vsa šola bere leposlovna dela. Celotna šola bere isto šolsko uro. O prebranem se nato pogovarjamo.

Prav praznično je za učence prvega razreda. Prvič pridejo v šolsko knjižnico, kjer jim predstavim knjižnico, povem, kaj vse najdemo v njej, kako si knjige izposojamo in kakšen red velja v knjižnici. Učenci so prisluhnili pravljici o paglavčkih, ki tudi hodijo v šolo.

Društvo Bralna značka Slovenije je prvošolčkom podarilo knjigo Miroslav Košute PONIKALNICE. V knjižnici pa so dobili tudi knjižne kazalke. Ustvarili smo lepo in zanimivo urico.

GALERIJA

2. in 3. razred sporoča, da se imajo zelo lepo.

GALERIJA